Nedeljska misel – 22.10.2023

Dajte cesarju cesarjevo in Bogu Božje

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 22,15-21)

Tisti čas so farizeji odšli in se posvetováli, kako bi Jezusa ujeli v besedi. K njemu so poslali svoje učence skupaj s herodovci in so rekli: »Učitelj, vemo, da si resnicoljuben in v resnici učiš Božjo pot ter se ne oziraš na nikogar, ker ne gledaš na osebo. Povej nam torej, kaj se ti zdi: Ali smemo dajati cesarju davek ali ne?« Jezus pa je spoznal njihovo hudobijo in rekel: »Kaj me preizkušate, hinavci? Pokažite mi davčni novec!« Dali so mu denarij. Nato jim je rekel: »Čigava sta ta podoba in napis?« Dejali so mu: »Cesarjeva.« Tedaj jim je rekel: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.«

29. NEDELJA MED LETOM (LETO A)
(g. Giovanni Dolermo, sv. Jakob)

Predragi bratje in sestre, blagoslovljeno nedeljo! V evangeliju, ki smo ga pravkar poslušali, je Jezusu predstavljen problem, ki je bil za vsakega Juda zelo pereč. Kot se pogosto zgodi, Jezus Kristus uporabi to priložnost in odgovori na vprašanje, ki je bilo postavljeno na povsem materialnem, posvetnem nivoju, in da odgovor, ki na stežaj odpre nebeška vrata. Čeprav problem cesarjevega davka danes za nas ni več aktualen, so Jezusove besede še vedno povsem zmožne danes spremeniti naše življenje tako kot nekdaj.
Kristjan ni odtujen od dolžnosti in posvetnih vprašanj: »Dajte cesarju kar je cesarjevega.« Kristjanu se odpre še veliko širša in lepša perspektiva: »Dajte Bogu kar je božjega.« Te besede imajo moč, da nas iztrgajo iz rok smrti in nam dajo življenje. Ti in jaz sva božja, bila sva ustvarjena po božji podobi. Nismo bili ustvarjeni, da bi živeli neko plitvo življenje. Nismo bili ustvarjeni, da bi iskali smisel življenja v stvareh, ki jih počnemo. Nismo bili ustvarjeni, da bi stalno prosili miloščine: čustev, potrditve, denarja, zabave. Nismo bili ustvarjeni niti za to, da bi se pritoževali in se sami sebi smilili. Ti in jaz sva bila ustvarjena za Boga, za našega Stvarnika, najlepšega med človeškimi sinovi, Ženina naše duše. Samo v njem lahko najdemo polnost smisla, srečo, večnost, po kateri vsi hrepenimo vsak dan. Ta, ki nas je ustvaril, ve, za kaj nas je ustvaril.
Če se danes ti in jaz pogledava navznoter in iskreno priznava, da sva daleč od te besede, od te stvarnosti, se nama ni treba bati. Sva na pravem mestu. Danes Jezus Kristus želi izpolniti to besedo v nas, jo izpolni On, ne mi. Tega ne stori zato, ker smo dobri in si to zaslužimo, ampak ker nas ljubi. Neskončna ljubezen, ki jo čuti do tebe, ga primora iti na križ in vstopiti v smrt, da bi uničil tvojo smrt. Če danes jaz in ti priznava, da sva izgubila podobnost z Bogom, da mu nisva prav nič podobna, nama bo Jezus Kristus ponovno dal to podobnost, novo, še lepšo, ker naju ljubi. Danes Jezus Kristus, po tem, ko je umrl, vstane za nas. Njegovo vstajenje je močnejše od vsega, razbije vse, vse grehe, krivice in trpljenje sveta. Zadnjo besedo ima Kristusovo vstajenje, Kristus je danes vstal! Lepo evharistijo!