Nedeljska misel – 18.3.2023

Jezus odpre oči sleporojenemu

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 9, 1-41)

Tisti čas je šel Jezus iz templja in zagledal človeka, ki je bil slep od rojstva. Njegovi učenci so ga vprašali: »Učitelj, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je rodil slep?« Jezus je odgovóril: »Ni grešil ne on ne njegovi starši, ampak na njem naj se razodénejo Božja dela. Dokler je dan, moramo opravljati dela tistega, ki me je poslal. Pride noč, ko nihče ne more delati. Dokler sem na svetu, sem luč sveta.«

Ko je to izgovóril, je pljunil na tla in s slino narédil blato. Pomazal mu je z blatom oči in mu rekel: »Pojdi in se umij v vodnjaku Síloa!« (kar v prevodu pomeni Poslani). Odšel je torej in se umil. Ko se je vrnil, je videl. Sosedje in tisti, ki so ga prej videli, da je bil berač, so govorili: »Ali ni to tisti, ki je posedal in beračil?« Eni so govorili: »On je,« medtem ko so drugi govorili: »Ne, podoben mu je.« Sam pa je govóril: »Jaz sem.« Rekli so mu tedaj: »Kako so se ti torej oči odprle?« On pa je dejal: »Tisti človek, ki se imenuje Jezus, je narédil blato, mi z njim pomazal oči in mi rekel: ›Pojdi v Síloo in se umij‹.
Šel sem tja, se umil in spregledal.« Rekli so mu: »Kje je tisti?« Dejal jim je: »Ne vem.«

Človeka, ki je bil prej slep, so odvedli k farizejem. Tisti dan, ko je Jezus narédil blato in mu odprl oči, je bila sobota. In farizeji so ga spet spraševali, kako je spregledal. Dejal jim je: »Blata mi je dal na oči, nato sem se umil in vidim.« Nekateri izmed farizejev so tedaj govorili: »Ta človek ni od Boga, ker ne spoštuje sobote.« Drugi pa so govorili: »Kako bi grešnik mogel delati takšna znamenja?« In bil je razdor med njimi. Slepemu so tedaj ponovno rekli: »Kaj praviš o njem, ker ti je odprl oči?« On pa je rekel: »Prerok je.«

Judje niso hoteli verjeti, da je bil slep in da je spregledal, dokler niso poklicali staršev tega, ki je spregledal. Vprašali so jih: »Je to vaš sin, o katerem pravite, da se je rodil slep? Kako, da zdaj vidi?« Starši so odgovorili in rekli: »Veva, da je to najin sin in da se je rodil slep; kako to, da zdaj vidi, pa ne veva, in kdo mu je odprl oči, mídva ne veva. Njega vprašajte. Dovolj je star. Sam naj govori o sebi.« To so rekli njegovi starši, ker so se bali Judov; Judje so namreč že sklenili, da bodo vsákogar, ki ga bo priznal za Mesija, izobčili iz shodnice. Zato so njegovi starši rekli: ›Dovolj je star, njega vprašajte‹. Tedaj so farizeji drugič poklicali človeka, ki je bil prej slep, in mu rekli: »Daj čast Bogu! Mi vemo, da je ta človek grešnik.« On pa je odgovóril: »Če je grešnik, ne vem. Eno pa vem, da sem bil slep in da zdaj vidim.« Tedaj so mu rekli: »Kaj ti je storil? Kako ti je odprl oči?« Odgovóril jim je: »Povedal sem vam že, pa niste poslušali. Čemu hočete znova slišati? Bi mar tudi vi radi postali njegovi učenci?«

In ozmerjali so ga in mu rekli: »Ti si njegov učenec, mi pa smo Mojzesovi učenci. Mi vémo, da je Mojzesu govóril Bog; o tem pa ne vemo, od kod je.« Mož jim je odvrnil in rekel: »To je res čudno, da ne véste, od kod je, meni pa je odprl oči. Vémo, da Bog grešnikov ne usliši. Kdor pa Boga časti in spolnjuje njegovo voljo, téga usliši. Od vekomaj se ni slišalo, da bi kdo od rojstva slepemu odprl oči. Če ta ne bi bil od Boga, ne bi mógel ničesar storiti.« Odgovorili so in mu rekli: »Ves si rôjen v grehih, pa nas boš učil?« In vrgli so ga ven.

Jezus je slišal, da so ga vrgli ven. Našel ga je in mu je rekel: »Veruješ v Sina človekovega?« In ta je odgovóril ter rekel: »Kdo je to, Gospod, da bi veroval vanj?« Jezus mu je rekel: »Videl si ga; ta, ki govori s teboj, ta je.« Tedaj je dejal: »Verujem, Gospod,« in se je pred njim poklonil do tal. In Jezus je rekel: »Za sodbo sem prišel na ta svet, da bi videli tisti, ki ne vidijo, in oslepeli tisti, ki vidijo.« To je slišalo nekaj farizejev, ki so bili pri njem in so mu rekli: »Smo morda tudi mi slepi?« Jezus jim je dejal: »Če bi bili slepi, bi ne imeli greha. Ker pa pravite: ›Vidimo‹, vaš greh ostane.«

IV. POSTNA NEDELJA (LETO A)
(g. Giovanni Dolermo, sv. Jakob apostol)

Predragi bratje in sestre, prispeli smo do četrte postne nedelje. V tem svetem času nam sveta mati Cerkev podarja možnost poslušati krstne evangelije. Ti evangeliji služijo pripravi tistih, ki bodo na velikonočno vigiliji prejeli zakrament krsta, pa tudi nam, ki smo že prejeli ta dar, da bi lahko umrli in vstali s Kristusom.
Jezus opazi človeka, ki je bil slep od rojstva. Tako se je rodil in ne ve, kaj pomeni videti, niti ne ve, kaj pomeni biti slep. Jezus gre mimo in slepi ne reče in ne naredi ničesar. Pobuda je v celoti s strani Boga. Brez besed pljune na tla, naredi blato s slino in mu z njim pomaže oči. Ubogi slepec! Pomislite, kako odvratno in kakšna bolečina. Najmanj, kar mu je Jezus lahko rekel, je to, da se gre umiti. Slepi uboga, se umije in spregleda! Čudež!
Bog želi danes napraviti isti čudež v nas. Tudi mi, kot ta slepec, smo slepi in se tega ne zavedamo. Ne vidimo božje ljubezni, ne vidimo ljubezni v našem bližnjem, ne vidimo, da je življenje čudež, da je večno, in veliko drugih stvari.
Kaj naredi Jezus Kristus? Pomaže nam oči z blatom, kar pomeni, da nas postavi v nerodno situacijo – finančno negotovost, starost, bolezen, težave z eno ali več osebami, problemi v službi, in veliko drugih situacij. To naredi, da bi nas vznemiril, da bi lahko nekoč, ko se bomo umili z živo vodo, ki je On sam (spomnimo se prejšnje nedelje), spregledali. Da bi videli, da smo otroci, da imamo Očeta, ki nas ljubi, ki je daroval vse za nas. Jezus Kristus želi, da bi lahko danes videli, kako je naše trpljenje odrešeno, naša smrt premagana, kako zasije sonce pravičnosti v našem življenju.
Predragi bratje in sestre, blagor tistemu izmed nas, ki se danes prepozna kot slepec in sprejme, da ga Kristus ozdravi. Želim vas lepo nedeljo!